Predsednik hrvaškega sabora, Gordan Jandroković, je na konferenci hrvaških veleposlanikov poudaril, da se Hrvaška zna prilagoditi kompleksnim okoliščinam v svetu, kjer slabi pomen multilateralizma in mednarodnega prava. Izpostavil je, da je svet v izjemno zapletenem položaju.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

Ruski zračni napadi na Ukrajino so povzročili smrt najmanj 20 civilistov in ranili 40 ljudi. Ti dogodki so ponovno izpostavili neučinkovitost mednarodnega prava in institucij, kot je OVSE, pri zaščiti civilistov in preprečevanju vojnih zločinov, kar poudarja brutalne omejitve globalnih institucij ob agresiji.

Mednarodno sodišče ZN je soglasno sprejelo odločitev, da države, ki ne ukrepajo proti podnebnim spremembam, kršijo mednarodno pravo. Čeprav je sodba nezavezujoča, ima lahko velik vpliv na prihodnje sodne postopke, v katerih se bo zahtevalo povračilo škode zaradi podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče (ICJ) je prvič v zgodovini izdalo mnenje o podnebnih zavezah držav. Ugotovilo je, da države, ki kršijo svoje mednarodne podnebne zaveze, kršijo mednarodno pravo. Takšne države se bodo morda morale soočiti z obveznostjo plačevanja odškodnin za povzročeno škodo. To pomeni nov pravni okvir za odgovornost držav glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.

Mednarodno sodišče je v svojem mnenju potrdilo, da bi izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina ter subvencije za fosilna goriva lahko kršili mednarodno pravo. S tem je sodišče zagotovilo podlago za podnebne tožbe po vsem svetu in povečalo pritisk na države glede podnebne zakonodaje.

Mednarodno sodišče je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da imajo države pravno obveznost omejiti emisije toplogrednih plinov ter da bi neukrepanje pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko kršilo mednarodno pravo. Sodišče je poudarilo, da imajo države z velikimi emisijami dodatne obveznosti in da so države odgovorne za emisije podjetij ter morajo sodelovati pri doseganju konkretnih ciljev zmanjšanja emisij. Vlada otoka Vanuatu je zmagala v svoji zahtevi po pravni obveznosti držav za zmanjšanje emisij in odškodnine za države, ki se soočajo s posledicami podnebnih sprememb. Medtem pa se je pojavilo poročilo, da ameriška agencija EPA pripravlja odpravo temeljne znanstvene ugotovitve o škodljivosti toplogrednih plinov.

Meddržavno sodišče ZN je v zgodovinski podnebni odločitvi razglasilo, da je 'čisto, zdravo in trajnostno okolje' človekova pravica. Sodišče je prav tako sporočilo, da bi neukrepanje držav pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko predstavljalo kršitev mednarodnega prava.